Matej Škufca, postavitev družine

Poklicno se ukvarjate s postavitvami družine po pristopu Berta Hellingerja, ki pomagajo ljudem v reševanju konfliktov. Kaj je postavitev družine?

Postavitev družine po pristopu Berta Hellingerja je način dela, ki služi predvsem reševanju konfliktov v družinah. To kar je zelo pomembno: s tem načinom dela se išče rešitev in ne krivci za nastale konfkte in probleme.

Kaj se pravzaprav dogaja s  tistimi, ki so kot predstavniki izbrani, da zastopajo ljudi iz njim neznane družine, da lahko občutijo stiske, žalost, ljubezen, vse težave in način življenja, ki ga ima neka družina?

Pri postavitvi družine pride do fenomena, da so predstavniki družinskih članov povezani s tistimi ljudmi, ki jih predstavljajo. Vendar je tisto, kar se pokaže preko predstavnikov bistveno in vpliva na odnose v družini. Pokaže se resnica, ki je bila prej skrita in šele takrat so možni tudi koraki do rešitve. Predvsem nam ta resnica pokaže, komu v družini ni bila namenjena ljubezen, kdo je, oziroma kdo so tisti, ki so iz družine izključeni. Kaj nam ta resnica pokaže: pod jezo, žalostjo, strahom, bolečino, depresijo, težavami , konflikti itn. je skrita ljubezen. Ljubezen, ki ni prišla do svojega cilja, ni prišla do tistih ljudi, s katerimi je povezana. Ni prišla do njih, ker smo mi ali naši predniki z njimi v konfliktu in v konfliktu največkrat zato, ker smo njihovi usodi rekli NE. In  ji še vedno pravimo ne, pa čeprav je ne moremo spremeniti. Ne, da bi se zavedali smo s tem rekli ne tudi tem ljudem. Rešitev je, da njim in njihovim usodam končno rečemo JA.

Kaj je vaše delo, kaj vam ljudje s premiki po prostoru povedo o svojih stiskah – samo z občutki? Ljudje poiščejo vašo pomoč, ko jih težave pripeljejo v veliko stisko, torej morajo najprej premagati svoj strah pred spremembami.

Ne, to ni strah pred spremembami, to je strah pred resnico. In vendar je ta strah zdrav, kajti z njim ljudje nevede pokažejo tudi strahospoštovanje pred tem, kar jih čaka na postavitvi in to je dobro. S tem pokažejo tudi, da jim je rešitev problema ali konflikta zelo pomembna.

Ali vse težave, ki jih imamo ljudje v življenju, izvirajo iz družine in družinskih odnosov?

Kar tako na splošno tega ne moremo trditi. Tudi iskanje krivcev za naše težave v izvorni družini ne bo vodilo do rešitve. Posamezniki imajo lahko težave tudi zaradi lastnih odločitev in njihovih posledic. Seveda pa lahko rečem, da odnosi do staršev bistveno vplivajo na naše odnose kasneje v življenju in pri tem mislim predvsem na partnerski odnos. Temelj partenrskega odnosa je, da sta tako moški kot ženska povezana s svojimi starši, da jih spoštujeta, ker sta od njih dobila vse, kar potrebujeta za življene. Ostalo bosta tako lahko naredila sama. Prekinjen odnos s starši se poskuša pogostokrat nadoknaditi v partnerskem odnosu. Tako mora včasih moški, svoji partnerici nadomeščati tudi očeta, ker je le ta zapustil njeno mamo in svojo hči. Tak moški ima v partnerskem odnosu ne, da bi se tega zavedal nerešljivo nalogo. Svoji partnerici lahko podari celo svojo ljubezen, pa bo ona od njega pričakovala in zahtevala še več, da jo skratka mora imeti še bolj rad. Takšna ženska se mora za to kar je „še več in bolj“ obrniti k očetu. In ko ji bo ta korak uspel, bodo njena pričakovanja do partnerja takoj bolj človeška – bolj povprečna. Enako velja sevada tudi za moške, ki imajo neurejen odnos s svojo mamo.

Ima v družini partnerstvo prednost pred starševstvom?

Partnerstvo je na prvem mestu saj je bilo že pred starševstvom. To je red. Zato je treba za partnerstvo vedno skrbeti in se mu vsakodnevno posvečati. Otroci so seveda zelo srečni v objemu svojih staršev, vendar je njihova sreča še posebej globoka  takrat, ko vidijo mamo v objemu očeta. Ko to vidijo se počutijo srečne in varne. Skoraj vsak lahko najde takšno sliko svojih staršev, ena od takšnih je njihova poročna slika.
Rekel sem, da ima partnerstvo prednost pred starševstvom in k temu želim še nekaj dodati. Partnerski odnos in iz njega novo  nastala družina ima prednost pred našo izvorno družino. Torej: naš partner in naši otroci imajo prednost pred našimi starši. Partner in otroci so naša največja odgovornost v življenju in za nas na prvem mestu. Naši starši ostajajo naši starši, a življenje je šlo naprej in sedaj smo mi v njegovi služi; v naši družini. Naši starši bodo to razumeli, kajti tudi oni so bili nekoč na tem mestu.

Se izkušnje prejšnjih rodov – splavi, agresivnost, odtujenost, zanikanje nekoga – res lahko odražajo v naslednjih rodovih in zakaj?

Da je temu tako, vedno znova vidimo pri postavitvah. Ne gre le za izkušnje, dostikrat gre tudi za neprevzemanje odgovornosti za svoja dejanja. Znotraj družine ni nobenoih skrivnosti. Lahko rečemo, da vsi vejo vse, ne, da bi se o tem pogovarjali. In tako pogostokrat neprevzeto odgovornost prednikov prevzame nekdo od mlajših. In jo nosi, kot svoje breme. Takšen človek ima v življenu in odnosih z ljudmi probleme. In težave bo imel, dokler ne bo teh bremen vrnil tistim čigar so;  oni morajo narediti tisti korak, ki je potreben za rešitev. In kaj je odgovornost? Poglejmo otroka, ki ima odgovorne starše. Pri njem bomo dobili odgovor na to vprašanje. Tak otrok ne bo rekel, da ima odgovorne starše, rekel bo, da ve, da ga imajo starši radi. Odgovornost je ljubezen.  Torej: z ljubeznijo je potrebno pogledati tiste s katerimi smo usodno povezani, v dobrem in dostikrat predvsem tudi tiste s katerimi smo povezani v  slabem - to je odgovornost.

Bert Hellinger piše v knjigah, ki jih ste jih prevedli in izdali, da otroci želijo nositi bremena starejših, ker so otroci vedno na strani šibkejših. Zakaj?

Otroci so povezani s svojimi starši in širšo družino v dobrem in slabem. Ne, da bi se tega zavedali so včasih povezani tistimi člani družine, ki niso spoštovani, ki so pozabljeni, spregledani, sovraženi,..skratka s tistimi, ki so iz tega ali onega razloga izgubili svoje mesto v družini. Otroci s konflikti in tudi na druge načine svoje starše in ostale opozarjajo prav na njih. Ko bo družina ponovno polnoštevilčna, ko bo vsak njen član imel enakovredno mesto, ko ne bo več razlikovanja med dobrimi in slabimi, potem bodo lahko tudi otroci zbrani in srečni . Otrok pravi:  Moja sreča bo polna takrat, ko bodo imeli v mojem srcu prostor vsi, ki pripadajo moji družini. To mora vedeti vsak izmed nas.

Če torej mati razmišlja o samomoru lahko postane hči anoreksična? Zaradi te ljubezni otroka?

Postavili ste na videz preprosto vparšanje, vendar odgovor nikakor ni preprost. Najlažje bi lahko odgovorila postavitev, ki bi pokazala zakaj vleče mamo v smrt, kaj se v tem odnosu dogaja s hčerko in kaj je potrebno narediti, da bosta obe spet dobili voljo do življenja.

Starše naj bi brezpogojno sprejemali, pravite, saj so nam dali največ – življenje. Tudi travme, nesrečo, zlorabe. Kako reagirati v takšnih primerih?

Starši so starši in tega mesta ne morejo izgubiti. Kakršen koli je njihov odnos do svojih otrok dober ali slab, osatjajo njihovi starši. Otroku so dali življenje in to je bistveno. Konfliktni odnosi med otroci in starši ostanejo nerešeni, tudi, ko otroci odrastejo, tudi ,če otroci prekinejo vse stike s svojimi starši, konflikti in nemir gre z njimi. Dostikrat je vprašanje odraslih otrok, ki so imeli težke izkušnje v odnosu s staši: kako v miru naprej? V miru gremo lahko v življenju naprej le, če smo pomirjeni s svojimi starši. Tisto bistveno in najdragocenejše kar imamo smo dobili od njih, če nam uspe, da to od njih s spoštovanjem tudi vzamemo, bomo zagotovo našli tudi svoj mir in srečo.

Govorite o brezpogojni ljubezni?

Na prvem mestu govorim o brezpogojnem spoštovanju staršev. Brez brezpogojnega spoštovanja ljubezen nima možnosti, ljubezen je podrejena spoštovanju. Tudi v partnemskem odnosu je spoštovanje zelo pomembno; ko partner začuti, da ga spoštujemo takšnega kot je, hkrati tudi začuti, da ga ljubimo. Kdor želi partnerja dobronamerno prevzogjiti se mora zavedati, da to ni ljubezen, v resnici je to agresija. Kdor namreč želi partnerja prevzgojiti, si v resnici želi, da bi partner postal takšen, kot je on sam. In kdor si želi prevzgojiti partnerja je zagotovo v konfliktu tudi z njegovimi starši. Kot sem že povedal je vsak otrok zvest svojim staršem, tako , da je posledica dobronamerne prevzgoje partnerja vedno konflikt. Ljubim te točno takšnega kot si! To je ljubezen.

Kako pomagate ljudem?

S postavitvijo se ljudem pokaže resnica in z njo povezana ljubezen v družini, ki jim je bila do tedaj skrita. Ljudem pomagam, na ta način, da z njimi pogledam to resnico in skrito ljubezen. Ko je ta slika pred nami, je do rešitve le še nekaj korakov. Kot sem povedal morajo ljudje, ki se odločijo napraviti ta korak zbrati kar precej poguma in odločnosti, da ga naredijo. Vendar, ko jim to uspe, spoznajo, da je bil ta korak pomeben ne le za njih same, temveč za celotno njihovo družino; za njihove prednike, kot tudi za njihove potomce. 
Življenje je do nas prišlo od daleč, od naših staršev, naših pednikov in od nas gre naprej, k našim otrokom, vnukom,… Po isti reki teče tudi ljubezen.